Premier Golob: V zadnjem času se kaže, da so v resnici za tem slovenski naročniki

Uradna profila stranke Gibanje Svoboda in premierja Roberta Goloba na družbenem omrežju Instagram sta bila v petek tarči koordiniranega kibernetskega napada, je prvi poročal Dnevnik. Informacijo so v premierjevem kabinetu potrdili tudi za N1.

"Lahko potrdim, da je šlo za organiziran kibernetski napad iz tujine. Se pa v zadnjem času kaže, da so v resnici za tem slovenski naročniki," je na novinarski konferenci v Mariboru medijem povedal premier.

Napad so prijavili policiji, Nacionalnemu odzivnemu centru SI-CERT ter podjetju Meta, ki je lastnica Instagrama.

"Prepričan sem, da bo vse razkrito," je še dodal premier. Po njegovih besedah gre za podoben napad, ki so ga med volilnimi kampanjami doživele tudi druge države, denimo Romunija za čas predsedniških volitev.

"Tisto, kar lahko sporočim vsem tem, ki so bili naročniki: cela Evropa je bila pripravljena, da boste kaj takega poskusili in zato vem, da boste za to tudi odgovarjali," je svoj odziv na dogodek sklenil predsednik vlade.

Kot so v Gibanju Svoboda kasneje zapisali v objavi na družbenem omrežju Instagram, je šlo za koordiniran kibernetski napad s strani tujih profilov.

"V samo nekaj minutah se je obema računoma (računu Gibanja Svoboda in računu Roberta Goloba, op. p.) pridružilo nekaj tisoč tujih lažnih profilov," so zapisali. Ob tem pa dodali: "A pomembno je opozoriti, da bodo o prihodnosti Slovenije odločali izključno državljanke in državljani."

Zaznali porast trolov in botov, zato so profila zaprli

Kot je v izjavi dejal poslanec Svobode Lenart Žavbi, so v petek na obeh profilih med sledilci zaznali veliko število novih profilov ter posledično premierjev in strankin račun zaprli za javnost. Danes so med odpravo zaznali več kot 5.000 novih t. i. trolov oziroma botov in jim preprečili vstop.

Žavbi je opozoril, da se je napad zgodil na drugi dan uradne predvolilne kampanje. "To je v tujini že znana praksa, preko katere se skuša vplivati na volitve v drugih državah. To je absolutno skrb vzbujajoče," je dejal. Meni, da ni naključje, da je do napada prišlo na začetku volilne kampanje, je pa prepričan, da so slovenski volivci in demokracija pametnejši in močnejši od manipulacij.

"Vemo, kje ta klet je"

"Je pa dejstvo, da v slovenski politiki manipulacije na družbenih omrežjih že več let prihajajo iz določene kleti. Vemo, kje ta klet je, v tisti strani za Bežigradom. Sem pa slišal, da ta klet deluje tudi na izraelski pogon," je Žavbi namignil, da bi lahko za napadom stala SDS ne da bi to obtožbo s čimerkoli podkrepil.

Dodal je, da je Golob kot predsednik vlade med drugim izrazil podporo rešitvi dveh držav, torej Izraela in Palestine. "Vemo, da so politične sile tudi v naši državi, ki se zelo rade, zato da imajo političen vpliv, podrejajo vplivom iz tujine," je še dejal.

SDS odgovarja: "Naj se ukvarjajo sami s sabo"

Očitke in namigovanja Gibanja Svoboda sta na večerni konvenciji stranke, na kateri so obeležili 37. obletnico ustanovitve obeh predhodnic SDS, SDZ in SDSS, komentirala poslanca SDS Jelka Godec in Žan Mahnič.

"Naj se ukvarjajo sami s sabo. S tem, kaj so naredili iz Slovenije. Mi delamo naprej. Jaz se na to ne bi niti ozirala," je za N1 povedala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.

Na vprašanje, ali Slovenska demokratska stranka stoji za napadom, kot je namignil poslanec Žavbi, pa je Godec odvrnila: "Če bi se jaz ukvarjala z vsemi napadi, ki se dogajajo meni, na Instagramu, Facebooku … ne bi danes stala tukaj, ampak bi bila nekje drugje."

Mahnič je medtem na vprašanje o očitkih, češ da stranka stoji za kibernetskim napadom, odgovoril, da je to vprašanje za kroge blizu Gibanja Svoboda, "ki jih je 14 dni nazaj razkrila oziroma omenjala Tarča", in nadalje namignil, da bi lahko bili v napad vpleteni lažni profili Gibanja Svoboda.

Besede poslanca Žavbija o "kleti na izraelski pogon" pa je medtem zavrnil z besedami, da "mi imamo samo vinsko klet, druge kleti nimamo".

Kaj bi lahko bil cilj napada?

Dnevnik je poročal, da so bila uporabniška imena profilov zapisana z arabsko oziroma perzijsko pisavo. Poznavalci so za časopis opozorili, da to samo po sebi ne pomeni, da lažni profili izvirajo iz Irana. Po informacijah Dnevnika je bil tarča enakega napada pred 14 dnevi tudi Instagram profil podjetnika Joca Pečečnika.

Kakršno koli množično dodajanje lažnih profilov sodi v področje, ki ga upravljalci družbenih omrežij imenujejo koordinirano neavtentično vedenje (coordinated inauthentic behavior). Upravljalci proti takim profilom ukrepajo in jih zapirajo.

Kot piše Dnevnik, bi napad z množico lažnih profilov lahko skušal diskreditirati Svobodin in Golobov profil. Uporabniki ob množici profilov s tujimi imeni in brez profilnih slik izgubijo zaupanje, algoritmi platforme pa lahko profilu s takimi "sledilci" zmanjša doseg objav ali ga celo začasno omeji.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kako žabe plavajo v vreli vodi